Določena dela se na prvi pogled vsekakor zdijo preprosta, a običajno se ta iluzija razblini takoj, ko se jih lotimo sami. Med takšne dejavnosti lahko nedvomno uvrstimo prevajanje besedila. Čeprav se marsikomu zdi, da bi bil lahko kos tej nalogi, pa je delo v praksi vse prej kot preprosto, še posebej če gre za nekoliko zahtevnejšo vsebino z večjim številom strokovnih izrazov in z zapleteno skladnjo.
Pot od razumevanja vsebine do prevoda je dolga
To, da dobro razumete določen jezik, še ne pomeni nujno, da vam bo šlo prevajanje besedila dobro od rok. Odlično razumevanje je namreč zgolj osnova. Pogosto je težko najti izraze, ki bi natančno zajeli pomen tistih v izvornem jeziku. Upoštevati je namreč treba tudi spremljajoče konotacije, saj lahko brez tega popolnoma zgrešimo slog, četudi se na površini pomeni morda ujemajo. Posebno področje je seveda frazeologija, kjer moramo paziti, da zares izluščimo bistvo.
Vsi smo najbrž že zasledili primere ponesrečenih dobesednih prevodov, a čeprav so ti primeri večinoma nekaj, ob čemer se nasmejimo, pa imajo lahko slabi oziroma neustrezni prevodi nemalokrat precej resnejše posledice. To velja še posebej za določene primere prevajanja besedila, npr. za navodila za uporabo naprav ali za zdravila. Vsekakor gre torej za delo, ki ne bi smelo biti opravljeno površno.
Za kakovostno prevajanje je potrebna »kilometrina«
Vse več ljudi spoznava, da je teoretično znanje sicer pomembno, vendar pa nam šele praksa pomaga pri tem, da postanemo zares dobri v poklicu, ki smo ga izbrali. Prevajanje besedila je vedno kompleksen proces, ki od nas zahteva, da teorijo vseskozi povezujemo oziroma nadgrajujemo s prakso in da na podlagi teoretičnega znanja iščemo smiselne praktične rešitve. Večkrat gre tako za stopanje na nova, še ne osvojena območja jezika – poglobljeno jezikoslovno znanje je vsekakor dobra popotnica, a na koncu je vendarle prevajalec tisti, ki bo moral sam prehoditi to pot in se spopasti s čisto konkretnimi ovirami, ki še niso bile popisane v nobenem »vodniku«.